Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov