Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pivo, zlatorumeno pijačo z obilico svetle pene so poznali tako rekoč že v prazgodovini. Ko so namreč začeli uporabljati žita – torej peči kruh – so odkrili tudi pijačo, ki je nastala pri alkoholnem vrenju vlažnega žita. Seveda njen okus ni bil tak kot okus današnjega piva. Zgodovinarji pravijo, da so v Mezopotamiji začeli variti pivo že pred približno 8000 leti. Za boljši okus so dodajali razna zelišča, saj hmelja še niso poznali.
V naše kraje so pivovarstsvo prinesli Tračani, Kelti in Rimljani, v srednjem veku pa je pivo postalo modna pijača in sčasoma bolj ali manj kar sestavni del prehrane vseh slojev prebivalstva. Ker pa je bilo cenejše kakor vino, je cesar Friderik v poznem srednjem veku v avstrijskih vinorodnih deželah prepovedal varjenje piva. Dovoljena je bila le proizvodnja za domačo porabo in zaradi te prepovedi je pivovarska obrt na slovenskem ozemlju skorajda zamrla.
Sicer pa je prvi znani pisni podatek o varjenju piva v Ljubljani iz leta 1592; takrat naj bi, prav na današnji dan – torej pred 423-imi leti – nek pivovarnar moral odšteti štiri krone deželnega davka za pivo. Dobrih dvesto let pozneje pa je bilo tu že sedem pivovarnic.
Tako kot skorajda vsaka obrt, so imeli tudi pivovarji svoj grb. V muzeju v Pivovarni Union je na ogled kopija tistega, ki je visel nad vhodom v pivovarno Auer na današnji Wolfovi ulici v Ljubljani; v njegovi sredini so prikazane osnovne surovine za izdelavo piva in pivovarsko orodje.
Seveda imajo pivovarji tudi svojega zaščitnika, kralja piva Gambrinusa. Pravzaprav je bil to brabantski vojvoda Jan in dvorski pivovar pri Karlu Velikem. Da je “izumitelj” piva, je pravzaprav le mit, vendar tak, kot ga upodabljajo – z rdečim nosom in sedeč na sodu – bi pravzaprav kralj piva zares lahko bil.
—–
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je pred več kot 150-imi leti pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Prvega zamorčka je v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—-
Približno 150 kilometrov pred obalo otoka Nova Fundlandija se je 15. aprila leta 1912 v zgodnjih jutranjih urah potopil luksuzni britanski parnik Titanic. Zaradi posebnega načina graditve je veljal za nepotopljivega, vendar se je to že med njegovo prvo plovbo izkazalo za zmotno. V do tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi.
Na današnji dan pred 30-imi leti pa so ga iskalne ekipe končno našle: leži štiri tisoč metrov globoko v pokončnem položaju, prelomljen na dva dela. Na ladijskem trupu niso odkrili dolge zareze, ki naj bi jo naredila ledena gora, pač pa so na njem našli množico majhnih razpok in prelome na šivih med jeklenimi ploščami oplate, skozi katere je v notranjost ladje pritekala voda. V naslednjih letih so raziskovalvci iz razbitin Titanica prinesli veliko predmetov, dvigniti pa so poskušali tudi ladijski trup.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pivo, zlatorumeno pijačo z obilico svetle pene so poznali tako rekoč že v prazgodovini. Ko so namreč začeli uporabljati žita – torej peči kruh – so odkrili tudi pijačo, ki je nastala pri alkoholnem vrenju vlažnega žita. Seveda njen okus ni bil tak kot okus današnjega piva. Zgodovinarji pravijo, da so v Mezopotamiji začeli variti pivo že pred približno 8000 leti. Za boljši okus so dodajali razna zelišča, saj hmelja še niso poznali.
V naše kraje so pivovarstsvo prinesli Tračani, Kelti in Rimljani, v srednjem veku pa je pivo postalo modna pijača in sčasoma bolj ali manj kar sestavni del prehrane vseh slojev prebivalstva. Ker pa je bilo cenejše kakor vino, je cesar Friderik v poznem srednjem veku v avstrijskih vinorodnih deželah prepovedal varjenje piva. Dovoljena je bila le proizvodnja za domačo porabo in zaradi te prepovedi je pivovarska obrt na slovenskem ozemlju skorajda zamrla.
Sicer pa je prvi znani pisni podatek o varjenju piva v Ljubljani iz leta 1592; takrat naj bi, prav na današnji dan – torej pred 423-imi leti – nek pivovarnar moral odšteti štiri krone deželnega davka za pivo. Dobrih dvesto let pozneje pa je bilo tu že sedem pivovarnic.
Tako kot skorajda vsaka obrt, so imeli tudi pivovarji svoj grb. V muzeju v Pivovarni Union je na ogled kopija tistega, ki je visel nad vhodom v pivovarno Auer na današnji Wolfovi ulici v Ljubljani; v njegovi sredini so prikazane osnovne surovine za izdelavo piva in pivovarsko orodje.
Seveda imajo pivovarji tudi svojega zaščitnika, kralja piva Gambrinusa. Pravzaprav je bil to brabantski vojvoda Jan in dvorski pivovar pri Karlu Velikem. Da je “izumitelj” piva, je pravzaprav le mit, vendar tak, kot ga upodabljajo – z rdečim nosom in sedeč na sodu – bi pravzaprav kralj piva zares lahko bil.
—–
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je pred več kot 150-imi leti pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Prvega zamorčka je v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—-
Približno 150 kilometrov pred obalo otoka Nova Fundlandija se je 15. aprila leta 1912 v zgodnjih jutranjih urah potopil luksuzni britanski parnik Titanic. Zaradi posebnega načina graditve je veljal za nepotopljivega, vendar se je to že med njegovo prvo plovbo izkazalo za zmotno. V do tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi.
Na današnji dan pred 30-imi leti pa so ga iskalne ekipe končno našle: leži štiri tisoč metrov globoko v pokončnem položaju, prelomljen na dva dela. Na ladijskem trupu niso odkrili dolge zareze, ki naj bi jo naredila ledena gora, pač pa so na njem našli množico majhnih razpok in prelome na šivih med jeklenimi ploščami oplate, skozi katere je v notranjost ladje pritekala voda. V naslednjih letih so raziskovalvci iz razbitin Titanica prinesli veliko predmetov, dvigniti pa so poskušali tudi ladijski trup.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov