Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.09.2015


Pivo, zlatorumeno pijačo z obilico svetle pene so poznali tako rekoč že v prazgodovini. Ko so namreč začeli uporabljati žita – torej peči kruh – so odkrili tudi pijačo, ki je nastala pri alkoholnem vrenju vlažnega žita. Seveda njen okus ni bil tak kot okus današnjega piva. Zgodovinarji pravijo, da so v Mezopotamiji začeli variti pivo že pred približno 8000 leti. Za boljši okus so dodajali razna zelišča, saj hmelja še niso poznali.
V naše kraje so pivovarstsvo prinesli Tračani, Kelti in Rimljani, v srednjem veku pa je pivo postalo modna pijača in sčasoma bolj ali manj kar sestavni del prehrane vseh slojev prebivalstva. Ker pa je bilo cenejše kakor vino, je cesar Friderik v poznem srednjem veku v avstrijskih vinorodnih deželah prepovedal varjenje piva. Dovoljena je bila le proizvodnja za domačo porabo in zaradi te prepovedi je pivovarska obrt na slovenskem ozemlju skorajda zamrla.
Sicer pa je prvi znani pisni podatek o varjenju piva v Ljubljani iz leta 1592; takrat naj bi, prav na današnji dan – torej pred 423-imi leti – nek pivovarnar moral odšteti štiri krone deželnega davka za pivo. Dobrih dvesto let pozneje pa je bilo tu že sedem pivovarnic.
Tako kot skorajda vsaka obrt, so imeli tudi pivovarji svoj grb. V muzeju v Pivovarni Union je na ogled kopija tistega, ki je visel nad vhodom v pivovarno Auer na današnji Wolfovi ulici v Ljubljani; v njegovi sredini so prikazane osnovne surovine za izdelavo piva in pivovarsko orodje.
Seveda imajo pivovarji tudi svojega zaščitnika, kralja piva Gambrinusa. Pravzaprav je bil to brabantski vojvoda Jan in dvorski pivovar pri Karlu Velikem. Da je “izumitelj” piva, je pravzaprav le mit, vendar tak, kot ga upodabljajo – z rdečim nosom in sedeč na sodu – bi pravzaprav kralj piva zares lahko bil.
—–
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je pred več kot 150-imi leti pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Prvega zamorčka je v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—-
Približno 150 kilometrov pred obalo otoka Nova Fundlandija se je 15. aprila leta 1912 v zgodnjih jutranjih urah potopil luksuzni britanski parnik Titanic. Zaradi posebnega načina graditve je veljal za nepotopljivega, vendar se je to že med njegovo prvo plovbo izkazalo za zmotno. V do tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi.
Na današnji dan pred 30-imi leti pa so ga iskalne ekipe končno našle: leži štiri tisoč metrov globoko v pokončnem položaju, prelomljen na dva dela. Na ladijskem trupu niso odkrili dolge zareze, ki naj bi jo naredila ledena gora, pač pa so na njem našli množico majhnih razpok in prelome na šivih med jeklenimi ploščami oplate, skozi katere je v notranjost ladje pritekala voda. V naslednjih letih so raziskovalvci iz razbitin Titanica prinesli veliko predmetov, dvigniti pa so poskušali tudi ladijski trup.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.09.2015


Pivo, zlatorumeno pijačo z obilico svetle pene so poznali tako rekoč že v prazgodovini. Ko so namreč začeli uporabljati žita – torej peči kruh – so odkrili tudi pijačo, ki je nastala pri alkoholnem vrenju vlažnega žita. Seveda njen okus ni bil tak kot okus današnjega piva. Zgodovinarji pravijo, da so v Mezopotamiji začeli variti pivo že pred približno 8000 leti. Za boljši okus so dodajali razna zelišča, saj hmelja še niso poznali.
V naše kraje so pivovarstsvo prinesli Tračani, Kelti in Rimljani, v srednjem veku pa je pivo postalo modna pijača in sčasoma bolj ali manj kar sestavni del prehrane vseh slojev prebivalstva. Ker pa je bilo cenejše kakor vino, je cesar Friderik v poznem srednjem veku v avstrijskih vinorodnih deželah prepovedal varjenje piva. Dovoljena je bila le proizvodnja za domačo porabo in zaradi te prepovedi je pivovarska obrt na slovenskem ozemlju skorajda zamrla.
Sicer pa je prvi znani pisni podatek o varjenju piva v Ljubljani iz leta 1592; takrat naj bi, prav na današnji dan – torej pred 423-imi leti – nek pivovarnar moral odšteti štiri krone deželnega davka za pivo. Dobrih dvesto let pozneje pa je bilo tu že sedem pivovarnic.
Tako kot skorajda vsaka obrt, so imeli tudi pivovarji svoj grb. V muzeju v Pivovarni Union je na ogled kopija tistega, ki je visel nad vhodom v pivovarno Auer na današnji Wolfovi ulici v Ljubljani; v njegovi sredini so prikazane osnovne surovine za izdelavo piva in pivovarsko orodje.
Seveda imajo pivovarji tudi svojega zaščitnika, kralja piva Gambrinusa. Pravzaprav je bil to brabantski vojvoda Jan in dvorski pivovar pri Karlu Velikem. Da je “izumitelj” piva, je pravzaprav le mit, vendar tak, kot ga upodabljajo – z rdečim nosom in sedeč na sodu – bi pravzaprav kralj piva zares lahko bil.
—–
V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je pred več kot 150-imi leti pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).
Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Prvega zamorčka je v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.
—-
Približno 150 kilometrov pred obalo otoka Nova Fundlandija se je 15. aprila leta 1912 v zgodnjih jutranjih urah potopil luksuzni britanski parnik Titanic. Zaradi posebnega načina graditve je veljal za nepotopljivega, vendar se je to že med njegovo prvo plovbo izkazalo za zmotno. V do tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi.
Na današnji dan pred 30-imi leti pa so ga iskalne ekipe končno našle: leži štiri tisoč metrov globoko v pokončnem položaju, prelomljen na dva dela. Na ladijskem trupu niso odkrili dolge zareze, ki naj bi jo naredila ledena gora, pač pa so na njem našli množico majhnih razpok in prelome na šivih med jeklenimi ploščami oplate, skozi katere je v notranjost ladje pritekala voda. V naslednjih letih so raziskovalvci iz razbitin Titanica prinesli veliko predmetov, dvigniti pa so poskušali tudi ladijski trup.


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar in praška šola glasbene kompozicije (1902)

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov