Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur.To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
——-
Na današnji dan leta 1850 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil škof, pisatelj, pesnik, kritik in urednik ANTON MAHNIČ. Gimnazijo je končal v Gorici, na Dunaju pa doktoriral iz teologije in postal redni profesor za sakralne vede na goriškem bogoslovju. Urejal je številne cerkvene časnike. Leta 1896 je bil imenovan za škofa na otoku Krku in tam pet let pozneje pripravil prvo škofijsko sinodo, ki je rešila zapleteno vprašanje glagoljaštva. Leta 1902 je ustanovil Staroslovansko akademijo na Krku, ki je zdaj del Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je večkrat javno protestiral proti italijanskim okupacijskim oblastem in bil zato konfiniran v Italiji.
Mahničevo življenje in delo obsegata dve povsem različni obdobji: slovensko in hrvaško. Prvo je bilo v znamenju idejne jasnosti in tako imenovane delitve duhov, drugo pa je bilo bolj praktično in pastoralno usmerjeno. Na literarnem področju je pomembna zlasti njegova kritika. V svojih spisih je nastopil proti skepticizmu v umetnosti in se zavzemal za metafizično trojstvo resničnega, dobrega in lepega. Zaradi ideološko poudarjenega radikalizma škof Anton Mahnič ni užival splošne naklonjenosti niti v svojem lastnem taboru.
——
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela. Ustanovljen je bil v Gravíni pri Bariju v Italiji. Na številnih nastopih in turnejah je Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati zelo zavedne Slovence, predvsem izobražence in protifašiste, in jih pošiljati v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan leta 1961, je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli do repatriacije, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur.To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
——-
Na današnji dan leta 1850 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil škof, pisatelj, pesnik, kritik in urednik ANTON MAHNIČ. Gimnazijo je končal v Gorici, na Dunaju pa doktoriral iz teologije in postal redni profesor za sakralne vede na goriškem bogoslovju. Urejal je številne cerkvene časnike. Leta 1896 je bil imenovan za škofa na otoku Krku in tam pet let pozneje pripravil prvo škofijsko sinodo, ki je rešila zapleteno vprašanje glagoljaštva. Leta 1902 je ustanovil Staroslovansko akademijo na Krku, ki je zdaj del Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je večkrat javno protestiral proti italijanskim okupacijskim oblastem in bil zato konfiniran v Italiji.
Mahničevo življenje in delo obsegata dve povsem različni obdobji: slovensko in hrvaško. Prvo je bilo v znamenju idejne jasnosti in tako imenovane delitve duhov, drugo pa je bilo bolj praktično in pastoralno usmerjeno. Na literarnem področju je pomembna zlasti njegova kritika. V svojih spisih je nastopil proti skepticizmu v umetnosti in se zavzemal za metafizično trojstvo resničnega, dobrega in lepega. Zaradi ideološko poudarjenega radikalizma škof Anton Mahnič ni užival splošne naklonjenosti niti v svojem lastnem taboru.
——
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela. Ustanovljen je bil v Gravíni pri Bariju v Italiji. Na številnih nastopih in turnejah je Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati zelo zavedne Slovence, predvsem izobražence in protifašiste, in jih pošiljati v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan leta 1961, je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli do repatriacije, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov