Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1707 je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velike« in »male. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1707 je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velike« in »male. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov