Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov