Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov