Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

28.09.2015


Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.


Na današnji dan

6281 epizod

Na današnji dan

6281 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

28.09.2015


Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.


09.11.2024

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja


05.11.2024

10. november - Boris Furlan (1894) dekan pravne faklutete - obsojenec političnega procesa

Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo


05.11.2024

9. november - pobuda za plebiscit o samostojni slovenski državi (1990)

Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


Stran 1 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov