Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.09.2015


Bavarskega slikarja in rezbarja GIANA PAULA THANNERJA omenjajo viri v prvi polovici 16. stoletja. Pri stenskih slikarijah je uporabljal tradicionalni način poslikave. Ikonografsko se je navezoval na tradicijo, v obliki pa je bil sodobnejši: figure je oblikoval polno in lepotno, prostor pa včasih iluzionistično poglobil s pogledom v krajino. V duhu renesanse ga je zanimalo tudi vsakdanje življenje. Dela Gianna Paula Thannerja so v cerkvah v Beneški Sloveniji in na Kobariškem.
—–
Filozof in menih cistercijanskega reda JOŽEF NOVAK se je rodil okoli leta 1742 v Gorici. Od leta 1780 je predaval logiko in metafiziko na ljubljanskem liceju. Zaradi svobodomiselnih idej – saj je, recimo, trdil, da spoved ni po božji zapovedi in da je bila Jezusova vera drugačna, kot jo predstavljajo – so ga suspendirali. Zanj se je zavzel cesarski dvor, češ da gre v sporu za znanstveno in ne versko zadevo. Posledice so bile nenavadne: rektor, ki je suspendiral Novaka, je izgubil profesuro in rektorat, ljubljanski licej filozofijo, filozof Jožef Novak pa je bil povišan in prestavljen na terezijansko akademijo na Dunaju.
—–
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan pred 210-imi leti rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitu za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.09.2015


Bavarskega slikarja in rezbarja GIANA PAULA THANNERJA omenjajo viri v prvi polovici 16. stoletja. Pri stenskih slikarijah je uporabljal tradicionalni način poslikave. Ikonografsko se je navezoval na tradicijo, v obliki pa je bil sodobnejši: figure je oblikoval polno in lepotno, prostor pa včasih iluzionistično poglobil s pogledom v krajino. V duhu renesanse ga je zanimalo tudi vsakdanje življenje. Dela Gianna Paula Thannerja so v cerkvah v Beneški Sloveniji in na Kobariškem.
—–
Filozof in menih cistercijanskega reda JOŽEF NOVAK se je rodil okoli leta 1742 v Gorici. Od leta 1780 je predaval logiko in metafiziko na ljubljanskem liceju. Zaradi svobodomiselnih idej – saj je, recimo, trdil, da spoved ni po božji zapovedi in da je bila Jezusova vera drugačna, kot jo predstavljajo – so ga suspendirali. Zanj se je zavzel cesarski dvor, češ da gre v sporu za znanstveno in ne versko zadevo. Posledice so bile nenavadne: rektor, ki je suspendiral Novaka, je izgubil profesuro in rektorat, ljubljanski licej filozofijo, filozof Jožef Novak pa je bil povišan in prestavljen na terezijansko akademijo na Dunaju.
—–
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan pred 210-imi leti rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi. Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitu za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov