Od leta 1921 častni krajan slovenskega Bleda, srbski izumitelj MIHAJLO PUPIN, je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje.
Za Slovence je Pupin pomemben zaradi posredovanja pri ameriškem predsedniku Wilsonu 1919. leta, da je le-ta preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje po 1. svetovni vojni pripadlo Italiji. Prav zaradi tega so ga Blejci 1921. leta razglasili za svojega častnega občana. Izumitelj Mihajlo Pupin se je rodil na današnji dan leta 1858 v Idvoru v Banatu.
—–
Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.
Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.
Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.
—–
FRANCE ADAMIČ je doktoriral na agronomski fakulteti v Zemúnu ter se specializiral v Združenih državah Amerike, Italiji in Franciji. Sprva je bil zaposlen v slovenskem gospodarstvu, pozneje pa je na biotehniški fakulteti v Ljubljani (leta 1982 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja) predaval drevesničarstvo, pomologijo ter uvod v kmetijstvo in živilstvo. Med drugim je bil dekan te fakultete, v letih 1964 in 1965 pa prorektor Univerze v Ljubljani ter direktor Kmetijskega inštituta Slovenije.
Raziskoval je domače in tuje populacije, tipe sadnih rastlin, fiziologijo prehrane, organizacijo in ekonomiko sadnih plantaž ter tehnološke postopke pridelovanja sadja. Še posebno je raziskoval razvoj slovenskega kmetijstva, zadružništva in agrotehniških znanosti ter pisal biografije pomembnih slovenskih naravoslovcev, zadružnikov in tehnikov. Leta 1977 je prejel Kidričevo nagrado in Jesenkovo priznanje. France Adamič se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Spodnje Blato pri Grosupljem.