Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC HOČEVAR sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na slednji je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.
—–
Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni je se vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.
—–
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je ostalo vprašanje prihodnosti Koroške sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni mogla več spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Za to je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A.
Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil senžermenske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volilcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem teptanje vseh predplebiscitnih obljub iz senžermenske pogodbe.
Nansenov potni list je bila osebna izkaznica oziroma potni list, ki ga je Liga narodov začela izdajati po 1. svetovni vojni najprej ruskim beguncem, pozneje pa tudi drugim emigrantom. S tem jim je bil potrjen pravni položaj zaradi morebitnega sprejetja državljanstva kakšne druge države. Takšen potni list je nastal na pobudo norveškega polarnega raziskovalca, profesorja in politika Fridtjofa Nansena, ki se je rodil na današnji dan leta 1861. Za svoja prizadevanja za vrnitev vojnih ujetnikov v njihove domovine ter omilitev tudi drugih posledic prve svetovne vojne, je Fridtjof Nansen leta 1922 dobil Nobelovo nagrado za mir.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC HOČEVAR sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike ter bil pozneje redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na slednji je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1853 v Metliki.
—–
Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni je se vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.
—–
Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je ostalo vprašanje prihodnosti Koroške sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni mogla več spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Za to je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A.
Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil senžermenske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volilcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem teptanje vseh predplebiscitnih obljub iz senžermenske pogodbe.
Nansenov potni list je bila osebna izkaznica oziroma potni list, ki ga je Liga narodov začela izdajati po 1. svetovni vojni najprej ruskim beguncem, pozneje pa tudi drugim emigrantom. S tem jim je bil potrjen pravni položaj zaradi morebitnega sprejetja državljanstva kakšne druge države. Takšen potni list je nastal na pobudo norveškega polarnega raziskovalca, profesorja in politika Fridtjofa Nansena, ki se je rodil na današnji dan leta 1861. Za svoja prizadevanja za vrnitev vojnih ujetnikov v njihove domovine ter omilitev tudi drugih posledic prve svetovne vojne, je Fridtjof Nansen leta 1922 dobil Nobelovo nagrado za mir.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Neveljaven email naslov