Na današnji dan leta 1761 se je v Podrági pri Vipavi rodil filozof in zdravnik JOŽEF PETER ALKANTRA MÍSLEJ. Po študiju filozofije, bogoslovja, astronomije in medicine je delal na Dunaju, pozneje pa se je zaman potegoval za mesto docenta filozofije v Gradcu, Linzu in Gorici, zaslovel pa je kot dober zdravnik. Njegovo osrednje filozofsko delo, tako imenovani sistem filozofije, je izšlo v treh knjigah. Temelj njegovega matematično utemeljenega filozofskega sistema sta vprašanje pravičnosti in dvom o splošni veljavnosti zakona o izključenem protislovju.
S tem je uvedel novo filozofsko vedo, imenovano protomatematika. Menil je, da mora razum podpirati vero, in ne nasprotno, zato mu je tako imenovana “matematika pratemelja” pomenila tudi “pratemelj” krščanstva. Poskus zdravnika in filozofa Jožefa Petra Alkantre Misleja, da bi materializiral duhovnost, je ostal osamljen in ni vplival na slovensko izobražensko okolje.
—–
IVO FABINC je diplomiral na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu, leta 1965 pa doktoriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Med drugim je delal v zunanjetrgovinskih podjetjih, v Gospodarski zbornici Hrvaške in na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu. V letih od 1974 do 1988 je bil redni profesor za mednarodne gospodarske odnose na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dve leti tudi njen dekan, bil pa je tudi rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s svetovno gospodarsko ureditvijo in mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter z razvojem in položajem jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Posvečal se je tudi razvoju visokega šolstva in izobraževalnega ter raziskovalnega sistema. Predaval je po številnih univerzah po svetu in sodeloval na mednarodnih konferencah, bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije in član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Ivo Fabinc se je rodil na današnji dan leta 1918 v Ljubljani.
—–
Arhitekt OTON JUGOVEC se je rodil na današnji dan leta 1921 v Radljah ob Dravi. Študiral je v Pragi in Ljubljani ter v Ljubljani tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja tudi občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta stavba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. Oton Jugovec je dobil Plečnikovo pa tudi Prešernovo nagrado.
—–
Dramatik, režiser in igralec MARJAN MARINC je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil nato do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije, ki so jih igrali predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kamniku.