Na današnji dan leta 1658 se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.
Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.
——
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, vpeljal je vanj sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je

usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat naše univerze. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.