Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PAVEL OBERSTAIN, tudi Oberstainer ali Stainer, je študiral na Dunaju, v Bologni in Ferrari ter leta 1512 promoviral iz prava in filozofije. Najprej je bil svetovalec in tajnik cesarja Maksimilijana I., nato pa diplomat. Za zasluge v cesarski službi je dobil plemiški naslov in več posestev, postal dunajski prošt in s tem po položaju kancler univerze. Na tej je nastopal proti idejam protireformacije.
Z datumom 27. oktober 1513 je datiran literarno zasnovan panegirik (slavilni spis), ki ga je napisal v čast cesarja Maksimilijána I. V njem omenja, da je »slovanščina« tako razširjen jezik, da se z njim ne more meriti noben drug, in dodaja, da je takega mnenja tudi cesar, ki da mu je naročil, naj napiše slovar »slovanskega« jezika. Humanist in diplomat Pavel Oberstain se je rodil okoli leta 1480 v Radovljici.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik SIMON JENKO. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list “Vaje”; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v 50-ih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
—–
Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo. Pobudnika za ustanovitev sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je potekala na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Napisal je tudi številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
PAVEL OBERSTAIN, tudi Oberstainer ali Stainer, je študiral na Dunaju, v Bologni in Ferrari ter leta 1512 promoviral iz prava in filozofije. Najprej je bil svetovalec in tajnik cesarja Maksimilijana I., nato pa diplomat. Za zasluge v cesarski službi je dobil plemiški naslov in več posestev, postal dunajski prošt in s tem po položaju kancler univerze. Na tej je nastopal proti idejam protireformacije.
Z datumom 27. oktober 1513 je datiran literarno zasnovan panegirik (slavilni spis), ki ga je napisal v čast cesarja Maksimilijána I. V njem omenja, da je »slovanščina« tako razširjen jezik, da se z njim ne more meriti noben drug, in dodaja, da je takega mnenja tudi cesar, ki da mu je naročil, naj napiše slovar »slovanskega« jezika. Humanist in diplomat Pavel Oberstain se je rodil okoli leta 1480 v Radovljici.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik SIMON JENKO. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list “Vaje”; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v 50-ih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
—–
Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo. Pobudnika za ustanovitev sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je potekala na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Napisal je tudi številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov