Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Pisatelj, pesnik, publicist in politik ANDREJ BUDÁL je na Dunaju študiral romanistiko in leta 1913 doktoriral. Bil je plodovit pripovednik – njegova bibliografija obsega 707 naslovov. Tematiko svojih povesti je vezal na Primorsko, kot kritik in publicist pa je imel vidno vlogo v zamejskem tisku. V letih od 1947 do 59 je vodil tržaško slovensko gledališče. Prevajal je tudi iz italijanščine in francoščine ter izdal več priročnikov za pouk v slovenščini.
Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Štandrežu pri Gorici.
—–
Pisatelj MATIJA MALEŠIČ je na Dunaju in v Zagrebu študiral pravo ter bil od leta 1920 državni uradnik v raznih slovenskih mestih in v Banja Luki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. Pod psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je še pred Miškom Kranjcem v slovensko literaturo uvedel prekmursko pokrajinsko tematiko Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
——
Akademik ROBERT BLINC je na odseku za tehniško fiziko Fakulete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval v Združenih državah Amerike, v Švici, na Nizozemskem in v Braziliji, v Sloveniji pa je bil med drugim predsednik Raziskovalne skupnosti ter vodja mednarodne podiplomske šole na Inštitutu Jožefa Štefana.
Raziskoval je lastnosti feroelektrikov, tekočih kristalov in inkomenzurabilnih sistemov ter je eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov ter soavtor 13-ih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana.
Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije, zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze, ambasador Republike Slovenije v znanosti, prejemnik pomembnih tujih in domačih priznanj, med drugimi Zoisove nagrade za življenjsko delo ter Zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2002. Robert Blinc se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Pisatelj, pesnik, publicist in politik ANDREJ BUDÁL je na Dunaju študiral romanistiko in leta 1913 doktoriral. Bil je plodovit pripovednik – njegova bibliografija obsega 707 naslovov. Tematiko svojih povesti je vezal na Primorsko, kot kritik in publicist pa je imel vidno vlogo v zamejskem tisku. V letih od 1947 do 59 je vodil tržaško slovensko gledališče. Prevajal je tudi iz italijanščine in francoščine ter izdal več priročnikov za pouk v slovenščini.
Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Štandrežu pri Gorici.
—–
Pisatelj MATIJA MALEŠIČ je na Dunaju in v Zagrebu študiral pravo ter bil od leta 1920 državni uradnik v raznih slovenskih mestih in v Banja Luki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. Pod psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je še pred Miškom Kranjcem v slovensko literaturo uvedel prekmursko pokrajinsko tematiko Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
——
Akademik ROBERT BLINC je na odseku za tehniško fiziko Fakulete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval v Združenih državah Amerike, v Švici, na Nizozemskem in v Braziliji, v Sloveniji pa je bil med drugim predsednik Raziskovalne skupnosti ter vodja mednarodne podiplomske šole na Inštitutu Jožefa Štefana.
Raziskoval je lastnosti feroelektrikov, tekočih kristalov in inkomenzurabilnih sistemov ter je eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov ter soavtor 13-ih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana.
Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije, zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze, ambasador Republike Slovenije v znanosti, prejemnik pomembnih tujih in domačih priznanj, med drugimi Zoisove nagrade za življenjsko delo ter Zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2002. Robert Blinc se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov