Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po padcu Napoleona so zmagovite sile sklicale kongres na Dunaju. Potekal je od septembra leta 1814 do junija 1815, nanj so povabili tudi druge vladarje, sklepe pa je sprejela “komisija četverice”, ki so jo sestavljale Rusija, Anglija, Avstrija in Prusija. Vladarje majhnih držav so povabili k udeležbi samo zato, da bi podpisali samovoljni ukaz velesil, ki so majhne države ter Beneško in Dubrovniško republiko žrtvovale, da bi lahko nagradile velike.
Anglija je dobila čezmorske posesti, ki jih je osvojila v vojni z Napoleonom, Rusiji so priznali zavzetje Finske in Besarabije ter ji dodelili večji del Velikega varšavskega vojvodstva, Avstrija se je sicer odpovedala Belgiji, vendar je v zameno dobila Tirolsko in nekdanje posesti Beneške in Dubrovniške republike, razširila pa se je tudi Prusija. Dunajski kongres pred dvesto leti je Evropi zagotovil mir za nekaj desetletij.
—–
Zdravnik LEOPOLD JEŠE je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega ooddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter okoli trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil na današnji dan leta 1886 v Naklem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Šoštanju rodil pisatelj, časnikar in prevajalec DAVORIN RAVLJEN. Sicer je bil po poklicu pravnik, a se je preživljal s časnikarstvom; bil je sodelavec Jutra, Slovenskega poročevalca in Tovariša. Pisal je pesmi in prozo. V daljših pripovednih delih, na primer v “Mrtvem ognjeniku”, je realistično prikazoval sodobno življenje. Davorin Ravljen je pisal tudi za mladino.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil z družino izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Leto pozneje je na Univerzitetnem inštitutu za evropske študije v Torinu v Italiji tudi magistriral.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po padcu Napoleona so zmagovite sile sklicale kongres na Dunaju. Potekal je od septembra leta 1814 do junija 1815, nanj so povabili tudi druge vladarje, sklepe pa je sprejela “komisija četverice”, ki so jo sestavljale Rusija, Anglija, Avstrija in Prusija. Vladarje majhnih držav so povabili k udeležbi samo zato, da bi podpisali samovoljni ukaz velesil, ki so majhne države ter Beneško in Dubrovniško republiko žrtvovale, da bi lahko nagradile velike.
Anglija je dobila čezmorske posesti, ki jih je osvojila v vojni z Napoleonom, Rusiji so priznali zavzetje Finske in Besarabije ter ji dodelili večji del Velikega varšavskega vojvodstva, Avstrija se je sicer odpovedala Belgiji, vendar je v zameno dobila Tirolsko in nekdanje posesti Beneške in Dubrovniške republike, razširila pa se je tudi Prusija. Dunajski kongres pred dvesto leti je Evropi zagotovil mir za nekaj desetletij.
—–
Zdravnik LEOPOLD JEŠE je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega ooddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter okoli trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil na današnji dan leta 1886 v Naklem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1898 se je v Šoštanju rodil pisatelj, časnikar in prevajalec DAVORIN RAVLJEN. Sicer je bil po poklicu pravnik, a se je preživljal s časnikarstvom; bil je sodelavec Jutra, Slovenskega poročevalca in Tovariša. Pisal je pesmi in prozo. V daljših pripovednih delih, na primer v “Mrtvem ognjeniku”, je realistično prikazoval sodobno življenje. Davorin Ravljen je pisal tudi za mladino.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil z družino izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Leto pozneje je na Univerzitetnem inštitutu za evropske študije v Torinu v Italiji tudi magistriral.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov