Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov