Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov