Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik ANDREJ WINKLER je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in kot edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan pred 190-imi v kraju Némci v okolici Gorice.
—–
Sveta dežela je v 19. stoletju popotnike privlačila kot dežela Kristusovega življenja, hkrati pa tudi zaradi svetovljanske radovednosti, ki je prav v tistem času naraščala tudi med Slovenci. Časnik Novice je leta 1858 objavil prvi izvirni slovenski potopis, ki ga je po vrnitvi iz Palestine napisal Mihael Vernè. Do konca stoletja so mu sledili številni popotniki, ki so svoja doživetja objavljali v slovenskem in nemškem časopisju ali v samostojnih publikacijah.
V Palestino si je zaželel odpotovati tudi fotograf iz Kranja Kristijan Pajer. Na današnji dan leta 1864 je na deželnem predsedstvu za Kranjsko vložil prošnjo za izdajo potnega lista, a oblasti mu niso ugodile, saj še ni odslužil vojaščine. Toda mladi fotograf se ni vdal: izdelati je dal velik zaboj, ki naj bi ga uporabljal za fotografsko temnico, in ga priredil kot skrivališče z majhnimi luknjicami za zrak. Za popotnico si je pripavil suhe hruške in brinjevec, v Trstu pa še vodo in pečeno meso. Ob vkrcanju na parnik ga je prijavil kot zaboj za mizarsko orodje. V pristanišču je skrivaj zlezel vanj in dva nosača sta ga prenesla na ladjo. V njem je dva dni in dve noči skrčen preživljal mučno ladijsko vožnjo od Trsta do Aleksandrije v Egiptu.
Tam si je naročil fotografsko opremo z Dunaja in fotografiral v Egiptu in nato v Palestini. Njegove slike z Orienta so v Evropi postale cenjene, zbirko pa je poslal tudi na cesarski dvor na Dunaju. Kristijan Pajer se je pozneje naselil v Ljubljani in uspešno prodajal fotografije iz Svete dežele.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zaradi tega interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.
—–
Novinar in urednik ERNEST PETRIN je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednega prenosa s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov