Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žandarjem iz Škofje Loke se je na današnji dan leta 1852 posrečilo prijeti najnevarnejšega razbojnika tistih časov, Franca Ziherla, razvpitega Dimeža. Njegov izvirni greh je bilo dezerterstvo, zato je ob prijetju sodil pod jurisdikcijo vojaškega sodišča. To je Dimeža z vsemi dokazi vred prepustilo kranjskemu sodišču. Oblasti so ga obdolževale številnih kraj, vlomov, ropov in celo umora. Proces se je vlekel nekaj let, dokler niso nevarnega zlikovca obsodili na 18 let zapora.
Kazen naj bi prestajal v Osijeku, vendar se je čez dve leti (brez dovoljenja oblasti seveda) vrnil na Gorenjsko nadaljevat svojo rokovnjaško dejavnost. Med velikim žandarskim pogonom za njim so se v Kranju začeli vrstiti podtaknjeni požari; seveda so jih pripisovali grozovitemu rokovnjaču. Ogenj pa je bil nazadnje usoden tudi za Dimeža: junija leta 1862 se je zadušil med požarom v opekarni v bližini Trzina.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je na Peščeníku pri Višnji Gori rodil umetnostni topograf KONRAD ČRNOLOGAR. Kot učitelj je služboval v Podgabru, Šentvidu pri Stični in v Šmarju-Sapu, ob tem pa kot zavzet preučevalec umetnosti in zgodovine po Dolenjskem popisoval cerkve in gradove; posebno pozornost je posvetil Stični. Dunajska osrednja komisija za varstvo spomenikov ga je imenovala za častnega konservatorja. Na pobudo Konrada Črnologarja so obnovili več zgodovinskih spomenikov.
—–
Duhovnik MARIO LAVRENČIČ je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral tudi več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji.
—–
Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.
M: Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«. Marjan Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešenovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Žandarjem iz Škofje Loke se je na današnji dan leta 1852 posrečilo prijeti najnevarnejšega razbojnika tistih časov, Franca Ziherla, razvpitega Dimeža. Njegov izvirni greh je bilo dezerterstvo, zato je ob prijetju sodil pod jurisdikcijo vojaškega sodišča. To je Dimeža z vsemi dokazi vred prepustilo kranjskemu sodišču. Oblasti so ga obdolževale številnih kraj, vlomov, ropov in celo umora. Proces se je vlekel nekaj let, dokler niso nevarnega zlikovca obsodili na 18 let zapora.
Kazen naj bi prestajal v Osijeku, vendar se je čez dve leti (brez dovoljenja oblasti seveda) vrnil na Gorenjsko nadaljevat svojo rokovnjaško dejavnost. Med velikim žandarskim pogonom za njim so se v Kranju začeli vrstiti podtaknjeni požari; seveda so jih pripisovali grozovitemu rokovnjaču. Ogenj pa je bil nazadnje usoden tudi za Dimeža: junija leta 1862 se je zadušil med požarom v opekarni v bližini Trzina.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je na Peščeníku pri Višnji Gori rodil umetnostni topograf KONRAD ČRNOLOGAR. Kot učitelj je služboval v Podgabru, Šentvidu pri Stični in v Šmarju-Sapu, ob tem pa kot zavzet preučevalec umetnosti in zgodovine po Dolenjskem popisoval cerkve in gradove; posebno pozornost je posvetil Stični. Dunajska osrednja komisija za varstvo spomenikov ga je imenovala za častnega konservatorja. Na pobudo Konrada Črnologarja so obnovili več zgodovinskih spomenikov.
—–
Duhovnik MARIO LAVRENČIČ je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral tudi več osrednjih slovenskih kulturno-političnih prireditev v Beneški Sloveniji.
—–
Pripovednik, dramatik in esejist MARJAN ROŽANC je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman “Ljubezen” in avtobiografski “Roman o knjigah”; izšel je leta 1983. V dramah se je bližal angleškemu jeznemu mladeništvu, se loteval socialne problematike z eksistencialističnega stališča in postajal družbeno kritičen.
M: Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Eseje je objavljal v samostojnih zaokroženih knjižnih izdajah. Med njimi so tudi eseji o slovenskih mitih z naslovom »Iz krvi in mesa«. Marjan Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešenovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov