Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, ilustrator in scenograf VIKTOR COTIČ je kot mnogi slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.
—–
Kipar FRANČIŠEK SMERDU je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in tam leta 1933 končal specialko pri priznanem umetniku Ivanu Meštroviću. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Njegov opus obsega predvsem kipe v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Modeliral ali klesal je ženske akte, različne figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustvarjalec plastično umirjenega modelirnega kiparstva, ki se je kot druge umetnosti vračalo k realizmu. Z ženskimi figuricami iz žgane gline je ustvaril zbirko male plastike, ki mu je prinesla oznako liričnega kiparja. Po drugi svetovni vojni je med drugim ustvaril mogočen spomenik Franceta Prešerna v Kranju ter kip Ilegalca v Ljubljani. Frančišek Smerdu se je rodil na današnji dan leta 1908 v Postojni.
—–
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju.
Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan pred sto leti izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drűžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
—–
STANE UREK, pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.
Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih. Za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu je prejel tudi Bloudkovo nagrado.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, ilustrator in scenograf VIKTOR COTIČ je kot mnogi slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.
—–
Kipar FRANČIŠEK SMERDU je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in tam leta 1933 končal specialko pri priznanem umetniku Ivanu Meštroviću. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Njegov opus obsega predvsem kipe v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Modeliral ali klesal je ženske akte, različne figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustvarjalec plastično umirjenega modelirnega kiparstva, ki se je kot druge umetnosti vračalo k realizmu. Z ženskimi figuricami iz žgane gline je ustvaril zbirko male plastike, ki mu je prinesla oznako liričnega kiparja. Po drugi svetovni vojni je med drugim ustvaril mogočen spomenik Franceta Prešerna v Kranju ter kip Ilegalca v Ljubljani. Frančišek Smerdu se je rodil na današnji dan leta 1908 v Postojni.
—–
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju.
Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan pred sto leti izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drűžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
—–
STANE UREK, pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.
Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih. Za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu je prejel tudi Bloudkovo nagrado.
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov