Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1545 se je v italijanskem mestu Trident začel tridentinski koncil, ekumensko zborovanje škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. V treh delih je potekal do leta 1563. Obravnaval je vse dogmatične probleme, ki jih je povzročila reformacija in natančno določil stališča Cerkve. Cerkveni zbor je papeža izrecno priznal za vrhovnega poglavarja, njegovi sklepi pa so bili programska zasnova za delo jezuitov in katoliške protireformacije.
Na Slovenskem se je delo za prenovo začelo sredi 16. stoletja s škofom Urbanom Textorjem in je trajalo dobro stoletje. Za njen uspeh so bili odločilni načrtna pastoralna dejavnost škofov, intelektualno in duhovno bolje pripravljena duhovščina ter vplivna dejavnost jezuitov in kapucinov. Z vsem tem se je katoliška vernost utrdila, okrepila in obranila pred protestantstvom, ter v oblikah, ki jih je razvila s prenovo, vztrajala do reform nemško-avstrijskega cesarja Jožefa II. v zadnjih letih 18. stoletja.Ta je Cerkev z njeno organizacijsko strukturo in dejavnostmi postavil pod nadzor države, s tolerančnim patentom pa priznal svobodo bogoslužja tudi protestantom, kalvincem, pravoslavnim in Židom.
—–
Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dobrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Pesnik, pripovednik in prevajalec ALOJZIJ PETERLIN se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.
—–
MIROSLAV ADLEŠIČ je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1545 se je v italijanskem mestu Trident začel tridentinski koncil, ekumensko zborovanje škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. V treh delih je potekal do leta 1563. Obravnaval je vse dogmatične probleme, ki jih je povzročila reformacija in natančno določil stališča Cerkve. Cerkveni zbor je papeža izrecno priznal za vrhovnega poglavarja, njegovi sklepi pa so bili programska zasnova za delo jezuitov in katoliške protireformacije.
Na Slovenskem se je delo za prenovo začelo sredi 16. stoletja s škofom Urbanom Textorjem in je trajalo dobro stoletje. Za njen uspeh so bili odločilni načrtna pastoralna dejavnost škofov, intelektualno in duhovno bolje pripravljena duhovščina ter vplivna dejavnost jezuitov in kapucinov. Z vsem tem se je katoliška vernost utrdila, okrepila in obranila pred protestantstvom, ter v oblikah, ki jih je razvila s prenovo, vztrajala do reform nemško-avstrijskega cesarja Jožefa II. v zadnjih letih 18. stoletja.Ta je Cerkev z njeno organizacijsko strukturo in dejavnostmi postavil pod nadzor države, s tolerančnim patentom pa priznal svobodo bogoslužja tudi protestantom, kalvincem, pravoslavnim in Židom.
—–
Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dobrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Pesnik, pripovednik in prevajalec ALOJZIJ PETERLIN se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.
—–
MIROSLAV ADLEŠIČ je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov