Na današnji dan leta 1545 se je v italijanskem mestu Trident  začel tridentinski koncil, ekumensko zborovanje škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. V treh delih je potekal do leta 1563. Obravnaval je vse dogmatične probleme, ki jih je povzročila reformacija in natančno določil stališča Cerkve. Cerkveni zbor je papeža izrecno priznal za vrhovnega poglavarja, njegovi sklepi pa so bili programska zasnova za delo jezuitov in katoliške protireformacije.

Na Slovenskem se je delo za prenovo začelo sredi 16. stoletja s škofom Urbanom Textorjem in je trajalo dobro stoletje. Za njen uspeh so bili odločilni načrtna pastoralna dejavnost škofov, intelektualno in duhovno bolje pripravljena duhovščina ter vplivna dejavnost jezuitov in kapucinov. Z vsem tem se je katoliška vernost utrdila, okrepila in obranila pred protestantstvom, ter v oblikah, ki jih je razvila s prenovo, vztrajala do reform nemško-avstrijskega cesarja Jožefa II. v zadnjih letih 18. stoletja.Ta je Cerkev z njeno organizacijsko strukturo in dejavnostmi postavil pod nadzor države, s tolerančnim patentom pa priznal svobodo bogoslužja tudi protestantom, kalvincem, pravoslavnim in Židom.  

—–

Slikar JANEZ JURIJ REMB se je rodil okoli leta 1648 v Radovljici. O njem je sicer bolj malo znanega. Arhivsko so izpričane njegove slike v cerkvah v Selcih v Selški dolini, pri svetem Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko ter v Podsmreki blizu Dobrave. V Ljubljani je prepoznanih njegovih 12 podob za kapelice od Šempetra do Device Marije v Polju, pa tudi sliki pri diskalceatih in kapucinih. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je ohranjena podoba svetega Feliksa Kantališkega, Janez Jurij Remb pa je poslikal tudi ljubljansko jezuitsko cerkev.

—–

Na današnji dan leta 1896 se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal  knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.

—–

Pesnik, pripovednik in prevajalec  ALOJZIJ  PETERLIN  se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, nato pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.

—–

MIROSLAV  ADLEŠIČ  je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in strokovni pisec. Miroslav Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1907 v Postojni.