Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje – torej pred 200 leti – pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
—–
TOMAŽ ROMIH je bil v začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. Rodil se je na današnji dan leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Z narodnoprosvetnim delom je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze.
V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter s pomočjo donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v Avstriji, ki je vpeljala koedukcijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in in obrtno poslovanje.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Pisatelj in publicist LUDVE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1923 v Cikávi pri Grosupljem. Kot gimnazijec je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsojen na enoletno konfinacijo. Po vrnitvi se je priključil vaškim stražam, od jeseni leta 1944 je deloval kot domobranski vojni dopisnik, maja leta 1945 pa je emigriral. Študiral je na univerzah v Gradcu in v Clevelandu ter leta 1955 magistriral iz ameriške kulture. Naselil se je v Kanadi in delal kot železniški uradnik. V časopisih Glas, Svobodna beseda in Ameriška domovina je objavljal novele in črtice, uredil pa je tudi literarni zbornik Zapiski. Osrednje delo Ludveja Potokarja je roman “Krivi vir”, ohranjen le v nedokončanem tipkopisu. Leta 1995 je izšel v izbranem delu “Onstran samote”.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje – torej pred 200 leti – pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
—–
TOMAŽ ROMIH je bil v začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. Rodil se je na današnji dan leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Z narodnoprosvetnim delom je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze.
V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter s pomočjo donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v Avstriji, ki je vpeljala koedukcijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in in obrtno poslovanje.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Pisatelj in publicist LUDVE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1923 v Cikávi pri Grosupljem. Kot gimnazijec je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsojen na enoletno konfinacijo. Po vrnitvi se je priključil vaškim stražam, od jeseni leta 1944 je deloval kot domobranski vojni dopisnik, maja leta 1945 pa je emigriral. Študiral je na univerzah v Gradcu in v Clevelandu ter leta 1955 magistriral iz ameriške kulture. Naselil se je v Kanadi in delal kot železniški uradnik. V časopisih Glas, Svobodna beseda in Ameriška domovina je objavljal novele in črtice, uredil pa je tudi literarni zbornik Zapiski. Osrednje delo Ludveja Potokarja je roman “Krivi vir”, ohranjen le v nedokončanem tipkopisu. Leta 1995 je izšel v izbranem delu “Onstran samote”.
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov