Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje – torej pred 200 leti – pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
—–
TOMAŽ ROMIH je bil v začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. Rodil se je na današnji dan leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Z narodnoprosvetnim delom je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze.
V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter s pomočjo donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v Avstriji, ki je vpeljala koedukcijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in in obrtno poslovanje.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Pisatelj in publicist LUDVE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1923 v Cikávi pri Grosupljem. Kot gimnazijec je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsojen na enoletno konfinacijo. Po vrnitvi se je priključil vaškim stražam, od jeseni leta 1944 je deloval kot domobranski vojni dopisnik, maja leta 1945 pa je emigriral. Študiral je na univerzah v Gradcu in v Clevelandu ter leta 1955 magistriral iz ameriške kulture. Naselil se je v Kanadi in delal kot železniški uradnik. V časopisih Glas, Svobodna beseda in Ameriška domovina je objavljal novele in črtice, uredil pa je tudi literarni zbornik Zapiski. Osrednje delo Ludveja Potokarja je roman “Krivi vir”, ohranjen le v nedokončanem tipkopisu. Leta 1995 je izšel v izbranem delu “Onstran samote”.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje – torej pred 200 leti – pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.
—–
TOMAŽ ROMIH je bil v začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. Rodil se je na današnji dan leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Z narodnoprosvetnim delom je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze.
V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter s pomočjo donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo, tudi prvo v Avstriji, ki je vpeljala koedukcijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in in obrtno poslovanje.
—–
S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.
Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.
—–
Pisatelj in publicist LUDVE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1923 v Cikávi pri Grosupljem. Kot gimnazijec je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsojen na enoletno konfinacijo. Po vrnitvi se je priključil vaškim stražam, od jeseni leta 1944 je deloval kot domobranski vojni dopisnik, maja leta 1945 pa je emigriral. Študiral je na univerzah v Gradcu in v Clevelandu ter leta 1955 magistriral iz ameriške kulture. Naselil se je v Kanadi in delal kot železniški uradnik. V časopisih Glas, Svobodna beseda in Ameriška domovina je objavljal novele in črtice, uredil pa je tudi literarni zbornik Zapiski. Osrednje delo Ludveja Potokarja je roman “Krivi vir”, ohranjen le v nedokončanem tipkopisu. Leta 1995 je izšel v izbranem delu “Onstran samote”.
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov