Nove politične in družbene razmere, ki jih je ustvaril rastoči kapitalizem, so  proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja tudi pri Slovencih rodile potrebe po ustvarjanju del, namenjenih izobraževanju in estetskemu ugodju. To obdobje se je pri nas začelo z Markom Pohlinom, se nadaljevalo s prepotrebnim delom jožefincev in doseglo vrh s Zoisovim krožkom. Ustanovitev Napoleonovih Ilirskih provinc je pospešila kulturni razmah na Slovenskem. Že leta 1812 so na graškem liceju ustanovili stolico za slovenščino, tri leta pozneje – torej pred 200 leti – pa je slovničar Matevž Ravnikar, prvi slovenski tržaško-koprski škof, na današnji dan ustanovil stolico za slovenski jezik tudi na ljubljanskem liceju. Tako se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika.

—–

TOMAŽ  ROMIH  je bil v začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. Rodil se je na današnji dan leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Z narodnoprosvetnim delom je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je to leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze.

V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter s pomočjo donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem deklet hospitantk na to šolo,  tudi prvo v Avstriji, ki je vpeljala koedukcijo – skupne razrede deklic in dečkov. Tomaž Romih je objavljal tudi strokovne članke in med drugim napisal knjigo “Temeljni nauk o knjigovodstvu”, prvo slovensko delo o tej stroki, ki je slovenščini odprlo pot v trgovinsko in in obrtno poslovanje.

—–

S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.

Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.

—–

Pisatelj in publicist LUDVE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1923 v Cikávi pri Grosupljem. Kot gimnazijec je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju obsojen na enoletno konfinacijo. Po vrnitvi se je priključil vaškim stražam, od jeseni leta 1944 je deloval kot domobranski vojni dopisnik, maja leta 1945 pa je emigriral. Študiral je na univerzah v Gradcu in v Clevelandu ter leta 1955 magistriral iz ameriške kulture. Naselil se je v Kanadi in delal kot železniški uradnik. V časopisih Glas, Svobodna beseda in Ameriška domovina je objavljal novele in črtice, uredil pa je tudi literarni zbornik Zapiski. Osrednje delo Ludveja Potokarja je roman “Krivi vir”,  ohranjen le v nedokončanem tipkopisu. Leta 1995 je izšel v izbranem delu “Onstran samote”.