Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov