Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov