Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.