Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Septembra leta 1815 so Rusija, Prusija in Avstrija v Parizu podpisale dogovor o zavezništvu, tako imenovano Sveto alianso. Z njim so si vladarji zagotovili medsebojno pomoč pri ohranjanju vere, miru in pravičnosti. Za najvišje načelo so razglasili legitimnost vladarjev, se pravi dušitev demokratičnih in tudi nacionalnih gibanj; pozneje so se jim pridružile še nekatere države. Aliansa se je sestajala na diplomatskih kongresih in tretji se je začel na današnji dan leta 1821 v Ljubljani.
Poleg države gostiteljice Avstrije so se ga udeležili še predstavniki desetih evropskih držav: Rusije, Velike Britanije, Francije, Prusije, papeške države, Neapeljskega kraljestva, Piemonta, Toskane in Módene. Tako je Ljubljana za dalj časa postala pomembno evropsko diplomatsko središče. Polepšali so jo in popravili nekaj javnih poslopij in naprav ter organizirali vrsto javnih prireditev. Obdobje ljubljanskega kongresa je znano tudi po izjavi avstrijskega cesarja Franca I. profesorjem ljubljanskega liceja, gimnazije in normalke, naj vzgajajo pridne državljane, saj učenjakov ne potrebuje.
Na kongres spominjajo tudi imena Kongresni trg (prej Kapucinski trg, nato Trg revolucije oziroma Trg osvoboditve), Cesta dveh cesarjev v Mestnem logu in ime gostilne “Pri ruskem carju”; Aleksander I. je iz Rusije pripotoval v Ljubljano prek Črnuč. Ljubljanski kongres Svete alianse je trajal štiri mesece in pol; končal se je maja leta 1821.
—–
ANTON KOŽELJ izhaja iz družine slikarjev, ki so delovali v Kamniku in Ljubljani. Rodil se je v Kamniku na današnji dan leta 1874. Po študiju na dunajski akademiji je poučeval risanje na gimnazijah v Ljubljani. Kot eden naših najboljših ilustratorjev tistega časa je opremil veliko knjig Mohorjeve družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikujejo spretna risba, domačijska tradicija in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Anton Koželj je naredil tudi več portretov naših književnikov in slikal religiozne podobe.
—–
Operna pevka TONČKA MAROLT se je v našo zgodovino zapisala predvsem kot zbirateljica ljudskih pesmi in plesov. Rodila se je na današnji dan pred 120-imi leti v Špitaliču. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. V letih od 1919 do 1921 je bila sopranistka v ljubljanski operi, do leta 1925 v mariborski, nato pa je gostovala v Osijeku.
Leta 1936 se je poročila z vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani Francetom Maroltom in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. V letih od 1948 do 1974 je bila Tončka Marolt glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin.
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov