Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov