Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.01.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.


Na današnji dan

6249 epizod

Na današnji dan

6249 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.01.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov