Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.01.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.01.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Gradcu rodil pravnik FRANC ŽIŽEK. Promoviral je v Gradcu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli političnih znanosti v Parizu. Leta 1916 je postal izredni profesor na frankfurtski univerzi in več kot dve desetletji vodil takrat edino specialno stolico za statistiko v Evropi. Bil je član mnogih statističnih ustanov, statističnega inštituta v Haagu ter svetovalec vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri izvedbi prvega ljudskega štetja leta 1921. Franc Žižek je napisal več strokovnih del ter z razvijanjem statistične metodologije pomembno prispeval k utrditvi te znanosti v času med obema vojnama ter njenemu razvoju v akademsko disciplino in samostojno družbeno vedo.
—–
JOSIP VANDOT, oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi Kekca, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kranjski Gori. Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci poleti 1941. leta z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit. Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet. Med najpomembnejšimi so “Kekec na hudi poti”, “Kekec na volčji sledi” in “Kekec nad samotnim breznom”. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav.
——
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČÁJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Zdravnik, higienik in epidemiolog ALEKSANDER GALA je leta 1942 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, se maja istega leta pridružil narodnoosvobodilni vojski ter kot zdravnik in organizator zdravstvene službe delal v raznih enotah po Sloveniji. Leta 1951 je kot sanitetni polkovnik končal specializacijo in postal docent na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Pozneje je bil izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani ter v letih 1966 do 72 predstojnik katedre za medicino dela. Objavljal je strokovne in znanstvene članke s področja medicine dela, preventivne medicine in varstva okolja ter napisal knjigi spominov iz narodnoosvobodilnega boja. Aeksander Gala se je rodil na današnji dan leta 1916 v Lienzu v Avstriji.


12.11.2024

12. november - Stanko Vuk (1912) skrivnostna smrt obetavnega pesnika

Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko


09.11.2024

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja


05.11.2024

10. november - Boris Furlan (1894) dekan pravne faklutete - obsojenec političnega procesa

Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo


05.11.2024

9. november - pobuda za plebiscit o samostojni slovenski državi (1990)

Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


Stran 1 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov