Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Botanik, arheolog in muzealec CARLO MARCHESETTI je leta 1874 na Dunaju diplomiral iz medicine. Po kratki zdravniški praksi in raziskovalnem potovanju po Apeninskem polotoku in Indiji je bil kar 45 let ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja, hkrati pa je dobri dve desetletji vodil tudi botanični vrt v Trstu. Deloval je predvsem na naravoslovnem področju in v arheologiji. V svojih člankih je med drugim obravnaval floro julijskih Alp, Škocjanskih jam ter večjega dela Krasa in slovenske Istre. Po njem so poimenovali tudi zvončnico, endemično rastlino iz Istre in s Krasa.
Kot arheolog je vodil izkopavanja v Istri, na Krasu in v kraških jamah in Posočju. Med njegova največja in najpomembnejša dela sodijo izkopavanja v Kobaridu, kjer so odkrili več kot tisoč grobov ter v Mostu na Soči; tam so jih našli skoraj štiri tisoč. Carlo Marchesetti se je rodil na današnji dan leta 1850 v Trstu.
—–
Ob najmočnejšem slovenskem akademskem društvu “Daníca” na Dunaju je v začetku prejšnjega stoletja tam živeče katoliško usmerjene Slovence povezovalo tudi društvo “Straža”. Njegovo geslo je bilo: Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos, društveni znak pa so krasili slovenski tribarvni trak in lipovi vejici. Že ob ustanovitvi se je društvo zavzemalo tudi za organiziranje slovenskih maš na Dunaju. Prizadevanja članov društva “Straža” so se kmalu uresničila in tako je bila na današnji dan leta 1904 v cerkvi svetega Antona na Dunaju prva slovenska maša, potem pa so se vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveno dejavnost je poživljal tudi pevski mešani zbor; ta je ob deseti obletnici leta 1914 štel kar štiriinštirideset pevk in pevcev.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1949 se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Arheolog Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Kultura kolišča na Ljubljanskem barju”.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Botanik, arheolog in muzealec CARLO MARCHESETTI je leta 1874 na Dunaju diplomiral iz medicine. Po kratki zdravniški praksi in raziskovalnem potovanju po Apeninskem polotoku in Indiji je bil kar 45 let ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja, hkrati pa je dobri dve desetletji vodil tudi botanični vrt v Trstu. Deloval je predvsem na naravoslovnem področju in v arheologiji. V svojih člankih je med drugim obravnaval floro julijskih Alp, Škocjanskih jam ter večjega dela Krasa in slovenske Istre. Po njem so poimenovali tudi zvončnico, endemično rastlino iz Istre in s Krasa.
Kot arheolog je vodil izkopavanja v Istri, na Krasu in v kraških jamah in Posočju. Med njegova največja in najpomembnejša dela sodijo izkopavanja v Kobaridu, kjer so odkrili več kot tisoč grobov ter v Mostu na Soči; tam so jih našli skoraj štiri tisoč. Carlo Marchesetti se je rodil na današnji dan leta 1850 v Trstu.
—–
Ob najmočnejšem slovenskem akademskem društvu “Daníca” na Dunaju je v začetku prejšnjega stoletja tam živeče katoliško usmerjene Slovence povezovalo tudi društvo “Straža”. Njegovo geslo je bilo: Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos, društveni znak pa so krasili slovenski tribarvni trak in lipovi vejici. Že ob ustanovitvi se je društvo zavzemalo tudi za organiziranje slovenskih maš na Dunaju. Prizadevanja članov društva “Straža” so se kmalu uresničila in tako je bila na današnji dan leta 1904 v cerkvi svetega Antona na Dunaju prva slovenska maša, potem pa so se vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveno dejavnost je poživljal tudi pevski mešani zbor; ta je ob deseti obletnici leta 1914 štel kar štiriinštirideset pevk in pevcev.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1949 se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Arheolog Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Kultura kolišča na Ljubljanskem barju”.
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov