Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.01.2016


Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je zdravnik in veterinar Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajšer proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Leta 1985 je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1950 so v ameriški zvezni državi Indiani z zakonom prepovedali prodajo pri mladih bralcih izredno priljubljenih knjig o roparskem dobrotniku Robinu Hoodu. Odstranili so jih tudi iz vseh šolskih in javnih knjižnic. Takrat je bil namreč čas hladne vojne in zahodnega strahu pred komunizmom, ki ga je uspešno napihoval ameriški senator McCarthy. Sprejetje prepovedi prodaje knjige o Robinu Hoodu so utemeljili takole «Vsebina knjige, torej jemanje bogatim in dajanje revnim, je čista komunistična propaganda.«


Na današnji dan

6249 epizod

Na današnji dan

6249 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.01.2016


Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je zdravnik in veterinar Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajšer proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Leta 1985 je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1950 so v ameriški zvezni državi Indiani z zakonom prepovedali prodajo pri mladih bralcih izredno priljubljenih knjig o roparskem dobrotniku Robinu Hoodu. Odstranili so jih tudi iz vseh šolskih in javnih knjižnic. Takrat je bil namreč čas hladne vojne in zahodnega strahu pred komunizmom, ki ga je uspešno napihoval ameriški senator McCarthy. Sprejetje prepovedi prodaje knjige o Robinu Hoodu so utemeljili takole «Vsebina knjige, torej jemanje bogatim in dajanje revnim, je čista komunistična propaganda.«


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov