Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov