Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov