Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov