Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov