Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov