Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.01.2016


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.

Rokovnjači so  bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.

—–

 Na današnji dan pred 200 leti se je v Laškem rodil zgodovinar IGNACIJ OROŽEN. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Tam  je bil tudi stolni prošt in škofijski šolski nadzornik. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. Strokovnjaki Ignacija Orožna uvrščajo med ugledne duhovnike zgodovinarje, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenskega zgodovinopisja.

—–

V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”

—–

Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa  med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.

—–

Urednik in publicist  AVGUST  ŠINKOVEC –  Črtomir  se je ob kmečkem delu izobraževal sam, po drugi svetovni vojni pa je študiral slavistiko. Leta 1941 je bil mobiliziran v italijanske posebne bataljone, nato zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt v Cerknem, leta 1943 pa je odšel med partizane na Primorskem. Po koncu vojne je deloval v Trstu, nato pa v Ljubljani pri reviji Tovariš in kot urednik pri revijah TV-15 in Borec. Zbiral je pravljice in slovenske odporniške pesmi, kot mladinski pesnik pa je bil izrazno in sporočilno tradicionalen. Njegove pesmi so povečini povezane z motivi razigranega otroka ter z živalmi in običaji. Črtomir Šinkovec se je rodil na današnji dan leta 1914 na Vojskem pri Idriji.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.01.2016


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.

Rokovnjači so  bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.

—–

 Na današnji dan pred 200 leti se je v Laškem rodil zgodovinar IGNACIJ OROŽEN. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Tam  je bil tudi stolni prošt in škofijski šolski nadzornik. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. Strokovnjaki Ignacija Orožna uvrščajo med ugledne duhovnike zgodovinarje, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenskega zgodovinopisja.

—–

V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”

—–

Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa  med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.

—–

Urednik in publicist  AVGUST  ŠINKOVEC –  Črtomir  se je ob kmečkem delu izobraževal sam, po drugi svetovni vojni pa je študiral slavistiko. Leta 1941 je bil mobiliziran v italijanske posebne bataljone, nato zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt v Cerknem, leta 1943 pa je odšel med partizane na Primorskem. Po koncu vojne je deloval v Trstu, nato pa v Ljubljani pri reviji Tovariš in kot urednik pri revijah TV-15 in Borec. Zbiral je pravljice in slovenske odporniške pesmi, kot mladinski pesnik pa je bil izrazno in sporočilno tradicionalen. Njegove pesmi so povečini povezane z motivi razigranega otroka ter z živalmi in običaji. Črtomir Šinkovec se je rodil na današnji dan leta 1914 na Vojskem pri Idriji.


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov