Pisatelj in publicist FRENK KERŽE je bil v dijaških letih član “Zadruge”, literarnega društva, iz katerega so izšli predstavniki slovenske moderne. Leta 1904 se je izselil v Združene države Amerike in najprej sodeloval v uredništvu lista “Glas naroda” v New Yorku. Leto pozneje je ustanovil in urejal humoristični list “Komar”, bil nato urednik čikaškega mesečnika “Naš gospodar”, od leta 1915 do leta 1928 pa je urejal mesečno družinsko revijo “Čas”.
Med prvo svetovno vojno je vneto zagovarjal republikanske ideje, med drugo pa je v New Yorku ustanovil Združena slovenska društva. Pri tej organizaciji je delovala tudi slovenska šola v Brooklynu, v njej pa so zbirali tudi pomoč za domovino. Pisatelj in publicist Frenk Kerže se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Vínicah pri Sodražici.
—–
Publicist, novinar, urednik in prevajalec BOŽIDAR BORKO je bil pomemben zlasti kot informator in posrednik med slovensko ter slovanskimi in romanskimi kulturami. Rrodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v kraju Gomila pri Ljutomeru. Po končanem šolanju na gimnazijah v Varaždinu in Zagrebu se je posvetil novinarstvu. Najdlje je delal v kulturni rubriki časnika “Jutro”, in sicer od leta 1926 do leta 1945. Po vojni je bil urednik pri “Slovenskem knjižnem zavodu” in “Cankarjevi založbi”. Veliko je prevajal, objavil pa je tudi tri publicistične knjige: “Hvala vam, knjige”, “Na razpotjih časa” in “Srečanja”. Leta 1937 je Božidar Borko uredil knjigo “Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani”.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Kamni Gorici.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.