Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj in publicist FRENK KERŽE je bil v dijaških letih član “Zadruge”, literarnega društva, iz katerega so izšli predstavniki slovenske moderne. Leta 1904 se je izselil v Združene države Amerike in najprej sodeloval v uredništvu lista “Glas naroda” v New Yorku. Leto pozneje je ustanovil in urejal humoristični list “Komar”, bil nato urednik čikaškega mesečnika “Naš gospodar”, od leta 1915 do leta 1928 pa je urejal mesečno družinsko revijo “Čas”.
Med prvo svetovno vojno je vneto zagovarjal republikanske ideje, med drugo pa je v New Yorku ustanovil Združena slovenska društva. Pri tej organizaciji je delovala tudi slovenska šola v Brooklynu, v njej pa so zbirali tudi pomoč za domovino. Pisatelj in publicist Frenk Kerže se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Vínicah pri Sodražici.
—–
Publicist, novinar, urednik in prevajalec BOŽIDAR BORKO je bil pomemben zlasti kot informator in posrednik med slovensko ter slovanskimi in romanskimi kulturami. Rrodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v kraju Gomila pri Ljutomeru. Po končanem šolanju na gimnazijah v Varaždinu in Zagrebu se je posvetil novinarstvu. Najdlje je delal v kulturni rubriki časnika “Jutro”, in sicer od leta 1926 do leta 1945. Po vojni je bil urednik pri “Slovenskem knjižnem zavodu” in “Cankarjevi založbi”. Veliko je prevajal, objavil pa je tudi tri publicistične knjige: “Hvala vam, knjige”, “Na razpotjih časa” in “Srečanja”. Leta 1937 je Božidar Borko uredil knjigo “Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani”.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Kamni Gorici.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj in publicist FRENK KERŽE je bil v dijaških letih član “Zadruge”, literarnega društva, iz katerega so izšli predstavniki slovenske moderne. Leta 1904 se je izselil v Združene države Amerike in najprej sodeloval v uredništvu lista “Glas naroda” v New Yorku. Leto pozneje je ustanovil in urejal humoristični list “Komar”, bil nato urednik čikaškega mesečnika “Naš gospodar”, od leta 1915 do leta 1928 pa je urejal mesečno družinsko revijo “Čas”.
Med prvo svetovno vojno je vneto zagovarjal republikanske ideje, med drugo pa je v New Yorku ustanovil Združena slovenska društva. Pri tej organizaciji je delovala tudi slovenska šola v Brooklynu, v njej pa so zbirali tudi pomoč za domovino. Pisatelj in publicist Frenk Kerže se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Vínicah pri Sodražici.
—–
Publicist, novinar, urednik in prevajalec BOŽIDAR BORKO je bil pomemben zlasti kot informator in posrednik med slovensko ter slovanskimi in romanskimi kulturami. Rrodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v kraju Gomila pri Ljutomeru. Po končanem šolanju na gimnazijah v Varaždinu in Zagrebu se je posvetil novinarstvu. Najdlje je delal v kulturni rubriki časnika “Jutro”, in sicer od leta 1926 do leta 1945. Po vojni je bil urednik pri “Slovenskem knjižnem zavodu” in “Cankarjevi založbi”. Veliko je prevajal, objavil pa je tudi tri publicistične knjige: “Hvala vam, knjige”, “Na razpotjih časa” in “Srečanja”. Leta 1937 je Božidar Borko uredil knjigo “Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani”.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Kamni Gorici.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov