Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar LJUDMÍL HAUPTMAN je kot prvi slovenski zgodovinar pri svojem raziskovanju poleg klasičnih pisnih virov upošteval tudi listine, filologijo, krajevna imena in druge vire. Rodil se je na današnji dan leta 1884 v Gradcu. Kot profesor je poučeval v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, od leta 1920 do leta 1926 pa je bil redni profesor obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V prvih delih je obravnaval predvsem vprašanja kmečkega stanu na nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju v srednjem veku ter vaško samoupravo. Pozneje je preučeval zgodovino Slovencev od naselitve do 12. stoletja. Za njegova dela so značilne natančna formulacija problemov ter izredna jasnost in disciplina pri reševanju le-teh. Dognanja Ljudmila Hauptmana o zgodovini Srednjega Podonavja, naselitvi Slovanov in Beli Hrvatski so zdaj v svetovnem zgodovinopisju splošno sprejeta.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je alpski smučar Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar LJUDMÍL HAUPTMAN je kot prvi slovenski zgodovinar pri svojem raziskovanju poleg klasičnih pisnih virov upošteval tudi listine, filologijo, krajevna imena in druge vire. Rodil se je na današnji dan leta 1884 v Gradcu. Kot profesor je poučeval v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani, od leta 1920 do leta 1926 pa je bil redni profesor obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V prvih delih je obravnaval predvsem vprašanja kmečkega stanu na nekdanjem in sedanjem slovenskem ozemlju v srednjem veku ter vaško samoupravo. Pozneje je preučeval zgodovino Slovencev od naselitve do 12. stoletja. Za njegova dela so značilne natančna formulacija problemov ter izredna jasnost in disciplina pri reševanju le-teh. Dognanja Ljudmila Hauptmana o zgodovini Srednjega Podonavja, naselitvi Slovanov in Beli Hrvatski so zdaj v svetovnem zgodovinopisju splošno sprejeta.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je alpski smučar Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov