Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik IVAN ORAŽEN je leta 1900 diplomiral v Gradcu ter se nato kot pomožni zdravnik zaposlil v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je delal kot praktični zdravnik. Leta 1912, med prvo balkansko vojno, je bil nekaj časa prostovoljni vojaški zdravnik v Nišu, med prvo svetovno vojno pa je podobno delo opravljal v Ljubljani. Pozneje je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo, bil pa je tudi politično dejaven. V letih pred prvo svetovno vojno je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru, kot vodjo Slovenske sokolske zveze pa so ga leta 1919 izvolili za prvega starosto Jugoslovanske sokolske zveze.
Doktor Oražen pa je znan predvsem kot dobrotnik medicincev. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti za ustanovitev in vzdrževanje študentskega doma. Z ustanovno listino je določil, da lahko dobijo brezplačno stanovanje predvsem nezakonski oziroma revni in marljivi študenti medicine slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, morebitna prosta mesta pa še študenti drugih fakultet, razen bogoslovcev.
Oražnov dom v Wolfovi ulici v Ljubljani so odprli leta 1925; sprejel je 29 študentov medicinske fakultete, s povečanjem nekaj let pozneje pa jih je lahko v njem bivalo 84. Podoben dom je ustanovil tudi na Zelenem hribu na Rakovniku, v obeh pa so najrevnejši študentje dobivali tudi brezplačna kosila. Ivan Oražen se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kostanjevici na Krki.
——
Pevovodja in skladatelj PAVEL KÊRNJAK v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
—–
Lutkovni režiser JOŽE PENGOV je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo BRONISLAV SKABERNE je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta 1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan pred sto leti na Dunaju.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik IVAN ORAŽEN je leta 1900 diplomiral v Gradcu ter se nato kot pomožni zdravnik zaposlil v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je delal kot praktični zdravnik. Leta 1912, med prvo balkansko vojno, je bil nekaj časa prostovoljni vojaški zdravnik v Nišu, med prvo svetovno vojno pa je podobno delo opravljal v Ljubljani. Pozneje je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo, bil pa je tudi politično dejaven. V letih pred prvo svetovno vojno je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru, kot vodjo Slovenske sokolske zveze pa so ga leta 1919 izvolili za prvega starosto Jugoslovanske sokolske zveze.
Doktor Oražen pa je znan predvsem kot dobrotnik medicincev. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti za ustanovitev in vzdrževanje študentskega doma. Z ustanovno listino je določil, da lahko dobijo brezplačno stanovanje predvsem nezakonski oziroma revni in marljivi študenti medicine slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, morebitna prosta mesta pa še študenti drugih fakultet, razen bogoslovcev.
Oražnov dom v Wolfovi ulici v Ljubljani so odprli leta 1925; sprejel je 29 študentov medicinske fakultete, s povečanjem nekaj let pozneje pa jih je lahko v njem bivalo 84. Podoben dom je ustanovil tudi na Zelenem hribu na Rakovniku, v obeh pa so najrevnejši študentje dobivali tudi brezplačna kosila. Ivan Oražen se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kostanjevici na Krki.
——
Pevovodja in skladatelj PAVEL KÊRNJAK v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
—–
Lutkovni režiser JOŽE PENGOV je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo BRONISLAV SKABERNE je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta 1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan pred sto leti na Dunaju.
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov