Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov