Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z
načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akadsemije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Horjulu.
—–
Med deli mladinske pisateljice ELE PEROCI – z njimi so zrasli številni rodovi slovenskih otrok – je gotovo najbolj priljubljena “Muca Copatarica”, ki je prvič izšla leta 1957, nato pa doživela vrsto lutkovnih uprizoritev doma in na tujem. Tako kakor druge njene pravljice tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo neopazno mimo nas, pisateljica pa jih je z močjo besede osvetlila in pokazala, da so v otrokovem doživljanju sveta pomembne.
Med priljubljenimi deli izpod njenega peresa so med drugim še “Moj dežnik je lahko balon”, “Hišica iz kock”, Siva miš, ti loviš”, “Povestice Tik-tak” in “Stara hiša številka 3”. Njena dela so prevedena v večino evropskih jezikov, objavila pa je tudi dve osebnoizpovedni pesniški zbirki.
Ela Peroci se je rodila na današnji dan leta 1922 v Rogaški Slatini. Leta 1942 je v Ljubljani končala učiteljišče, leta 1954 pa diplomirala na filozofski fakulteti iz pedagogike. Kot novinarka je delala v uredništvih Pionirja in Cicibana, v Mladem svetu, nato pa do upokojitve v uredništvu mladinskih oddaj na Radiu Ljubljana. Dvakrat je dobila Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov