Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namreč cerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delala kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Gledališki in filmski režiser ter igralec JOŽE BABIČ je že kot študent nastopal v mariborskem gledališču in sodeloval v avantgardnih skupinah. Po drugi svetovni vojni, ki jo je prebil večidel v taboriščih, je bil najprej angažiran v Mariboru. Najpomembnejše obdobje njegovega dela se je začelo leta 1947, ko je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega tržaškega gledališča. Leta 1969 je ustanovil Primorsko dramsko gledališče in ga vodil do 1974. leta. Sicer pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, poleg tega pa še šest igranih celovečernih filmov, med njimi “Tri četrtine sonca” in “Veselico”. Leta 1981 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1995 pa nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za življenjsko delo v slovenskem filmu. Gledališki in filmski režiser Jože Babič se je rodil na današnji dan leta 1917 v Povžanah pri Kozini.
—–
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije.
Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
—–
V Sloveniji je v dneh od 13. do 15. februarja leta 1952 zelo močno snežilo. Snega je bilo toliko, da je vlada razglasila izredne razmere in ustanovila krizni štab. V treh dneh je na Tolminskem zapadlo več kot dva metra snega, v Ljubljani 130 centimetrov, v Mariboru 90 in v Celju 80. K temu je treba prišteti še star sneg. Bilo ga je toliko, da so bile mestne ulice po večini neprehodne, prebivalci pa so hodili skozi snežne “predore”. Kljub pomoči vojske in mobilizaciji delavcev je čiščenje, tudi železniških tirov, potekalo počasi, zato so bile povezave z delom Gorenjske vzpostavljene šele v treh do petih dneh, s Tolminskim, ki je bilo zaradi visokega snega najbolj prizadeto, pa šele enajsti dan po prenehanju sneženja.