FRANC APÁRNIK se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.
Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.
—–
Speleolog in krasoslovec IVAN ANDREJ PERKO je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame.
Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Voloskem na Hrvaškem.
—–
LOVRO MATAČIČ se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.
M: Po drugi svetovni vojni je spet nekaj let delal v ljubljanski Operi, pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Sušaku na Hrvaškem.