Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik PETER KOZLER. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel znatno globlje v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja.
Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler” (predhodnice današnje Pivovarne Union), “Trboveljske premogokopne družbe”, eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil na današnji dan leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.
—–
Pripovednik in prevajalec VALENTIN MANDELJC se je rodil na današnji dan leta 1837 v Kranju. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slovenščino ter pozneje poučeval na gimnazijah v Varaždinu in Karlovcu. Poleg pesmi sta znani njegovi noveli “Jela”, ki ima zgodovinsko ozadje in je v našem pripovedništvu zgled poznoromantične pripovedi, ter “Céptec”, zgled romantično-realistične dvojnosti, ki je bila nasploh značilna za “vajevce”, literarno skupino, katere član je bil. Valentin Mandeljc je prevedel prvi del Goethejevega Fausta, vendar zanj ni dobil založnika, ter precej gledaliških del, večinoma iz francoščine.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večji del svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Skladatelj in dirigent Kruno Cipci se je rodil na današnji dan leta 1929 v Splitu.