Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil JANEZ KRSTNIK MAYR. Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.
—–
FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Naravoslovec Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu (šopronu) na Madžarskem.
—–
Politik in publicist TONE FAJFAR GAŠPER je bil eden izmed tistih krščanskih socialistov, ki so si v ljudskofrontnem obdobju najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. Sodeloval je na vseh plenumih Osvobodilne fronte in kot krščanski socialist opravljal pomembne naloge v njej. Konec februarja leta 1943 je skupaj s Kocbekom in Brecljem v imenu krščanskih socialistov podpisal “Dolomitsko izjavo” ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Bil je tudi član predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in novembra leta 1943 udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je postal minister za gospodarstvo v slovenski vladi in tudi formalno stopil v Komunistično partijo. V publicistiki se je pozneje posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti. Politik in publicist Tone Fajfar se je rodil na današnji dan leta 1913 na Spodnjem Brniku.
—–
STANKO BUSER je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.
Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov