Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza, ustanova, ki je pritegnila tudi večino študentov iz slovenskih dežel. Ti so do tedaj študirali v Padovi, Bologni in Ferrari. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 2271 slovenskih študentov. V 15. stoletju so tam študirali tudi Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikrat rektor in osemkrat dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, dekan in kancler dunajske univerze ter vzgojitelj princa Maksimilijana I.
—–
Zdravnik in diplomat GREGOR VOGLAR je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil na današnji dan leta 1651 v Naklem.
—–
Skladatelj in pedagog JURIJ GREGORC je na ljubljanski glasbeni akademiji študiral kompozicijo in violino, nato pa je bil vrsto let violist solist v opernem orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani ter poučeval na šoli Glasbene matice, učiteljišču in srednji glasbeni šoli, nazadnje pa na Pedagoški akademiji v Mariboru. Za njegov prvinski odnos do slovenskega ljudskega izraza je značilna meditativna, nekoliko zasanjana melodika, ki najmočneje deluje v počasnih spevnih stavkih. Jurij Gregorc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Gledališka igralka BERTA UKMAR je že v srednji šoli nastopala in režirala, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
M: Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza, ustanova, ki je pritegnila tudi večino študentov iz slovenskih dežel. Ti so do tedaj študirali v Padovi, Bologni in Ferrari. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 2271 slovenskih študentov. V 15. stoletju so tam študirali tudi Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikrat rektor in osemkrat dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, dekan in kancler dunajske univerze ter vzgojitelj princa Maksimilijana I.
—–
Zdravnik in diplomat GREGOR VOGLAR je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil na današnji dan leta 1651 v Naklem.
—–
Skladatelj in pedagog JURIJ GREGORC je na ljubljanski glasbeni akademiji študiral kompozicijo in violino, nato pa je bil vrsto let violist solist v opernem orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani ter poučeval na šoli Glasbene matice, učiteljišču in srednji glasbeni šoli, nazadnje pa na Pedagoški akademiji v Mariboru. Za njegov prvinski odnos do slovenskega ljudskega izraza je značilna meditativna, nekoliko zasanjana melodika, ki najmočneje deluje v počasnih spevnih stavkih. Jurij Gregorc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Gledališka igralka BERTA UKMAR je že v srednji šoli nastopala in režirala, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
M: Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov